Gradivo

vloge-grafika-3

SPLOŠNA NAVODILA GLEDE VLAGE IN ZIDNE PLESNI V STANOVANJIH:

1. SPLOŠNO

Zidna plesen največkrat nastane zaradi prevelike koncentracije vlage v prostoru.

V stanovanju bi v zimskem času bila optimalna količina vlage v prostoru do 50%. Relativna vlaga zunanjega zraka pozimi je med 25 in 35%. Zaradi tega je prezračevanje prostorov nujno potrebno.

Viri vlage v zraku so sledeči:

  • osebe, ki oddajajo vlago v zrak z dihanjem in hlapenjem vlage s površine kože,
  • vlaga, ki se sprošča pri kuhanju, sušenju perila, kopanju, pranju, pomivanju posode, itd.,
  • vlaga, ki jo v prostor vnašajo rože in okrasno rastlinje.

Posledica nastanka zidne plesni, je prevelika koncentracija vlage v prostoru, katera se zaradi temperaturnih sprememb izloči na hladnih površinah notranjih zidov.

2. UKREPI

Za odpravo plesni morajo najemniki upoštevati sledeče:

  • Pravilno in zadostno prezračevanje prostorov. Prezračite stanovanje tudi večkrat dnevno, tako da za nekaj minut odprete v prostoru nasproti si ležeča okna. Najemniki so dolžni zagotoviti kontrolirano zračenje prostorov z odpiranjem oken v enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake 3 ure se odpre okna za kratek čas od 5 do 10 minut). Zračenje prostorov pa je potrebno povečati, predvsem v času aktivnosti kot je tuširanje in kuhanje. Nikakor pa ne smete okna imeti priprta oziroma odprta na »kiper«, saj s tem izmenjava zraka poteka počasi in prihaja do podhlajevanja zidov in pohištva v prostoru, količina toplote potrebne za ponovno segrevanje pa je velika.
  • Vrata od kopalnice in kuhinje, kjer se ponavadi nahaja veliko pare, zmeraj imejte zaprta. V vsakem primeru pa vodni pari omogočite prosto pot na prosto, pri čemer predvsem mislimo na prezračevalni kanal v kopalnici in kuhinjsko napo v kuhinji.
  • Ogrevati sobe čim bolj enakomerno. Če so med posameznimi prostori različne temperature je potrebno vrata zapirati. Vrata do neogrevanih prostorov imejte zmeraj zaprta, da se na njihovih stenah ne nabira kondenzirana vlaga iz preostalih, ogrevanih prostorov.
  • Vlažno perilo sušiti izven stanovanja.
  • Premisliti o tem, da tudi sobne rastline lahko povečajo vlažnost zraka. Pri plesni, ki se pojavlja na zemlji od sobnih rastlin, zgornja 2 cm zemlje nadomestite s peskom.
  • Pohištvo mora biti odmaknjeno od sten za 5 do 10 cm.
  • Toplotna telesa se morajo nahajati prosto v prostoru in ne za recimo kakimi omarami, na stenah na katerih se z lahkoto nabira plesen.
  • V eni noči izloči človek v povprečju do 1 l vode, temperatura sobe pa se v nočnem času zniža v povprečju za 4 do 6 stopinj pri enaki vlagi, zato prihaja v zaprtih spalnicah do še povečanega kondenziranja in to na mestih, kjer so najbolj hladne stene. Zaradi tega je potrebno zjutraj redno prezračiti spalnico, pa tudi zvečer pred spanjem.

Priporočamo vam tudi, da si nabavite odstranjevalec vlage v prostoru in ga namestite ob hladnih stenah v stanovanju.

3. OGREVANJE STANOVANJA

Sobe v stanovanju je potrebno ogrevati čim bolj enakomerno. Odprta vrata prostorov v stanovanju dajejo občutek prostornosti in svobode gibanja, omogočajo pa pretakanje vlažnega in toplega zraka iz toplejših v hladnejše prostore. Zaradi včasih pretiranega varčevanja pri stroških ogrevanja se odločamo za izključevanje posameznih ogreval oziroma za močno zniževanje temperatur v prostorih. Pri ponovnem ogrevanju teh prostorov izmenjava toplote med zrakom v prostoru in okoliškimi hladnimi zidovi ne more potekati dovolj hitro, zato vlaga iz zraka kondenzira na hladnih površinah. Če z ogrevanjem prekinemo, ostane vlaga na površini in prične se pojavljati plesen. Ogreval ne smemo zaslanjati s pohištvom ali dolgimi in težkimi zavesami, ker s tem močno zmanjšamo oddajanje toplote.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih navodil glede pravilne uporabe stanovanja, si tudi sami lahko zagotovite boljše pogoje za bivanje. V primeru, da se na stenah pojavi plesen, jo lahko očistite z sten (z vlažno krpo ali z finim brušenjem) in stene premažete z sredstvom za odstranjevanje plesni (npr. Cloxom) ter stene prebarvate s parapropustno barvo (npr. z barvami Europal ali Thermoshild), ki je bolj odporna na pojav in razvoj plesni na zidu.

Vir: www.jss-moms.si

Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Gre za ukrep, ki je namenjen boljši informiranosti potrošnika, torej tistega, ki želi stavbo oz. stanovanje kupiti ali najeti. Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da pred odločitvijo o nakupu ali najemu preverimo, kako energetsko varčna oz. potratna je.

Strošek za energijo v stavbi je relativno velik oz. velike so tudi potrebne investicije, če bi želeli stavbo prenoviti, zato ima energetska izkaznica stavbe koristne podatke za odločitev potrošnika. Pri nakupu oz. najemu je tako seznanjen s tem, kakšne stroške lahko pričakuje za energijo v stavbi.

Pri tem je zelo nujno tudi poudariti, da energetska izkaznica ne označuje samo razreda oz. določa energetsko učinkovitost stavbe, temveč so sestavni del energetske izkaznice tudi priporočeni ukrepi, s katerimi se lahko ta učinkovitost poveča.

Energetska izkaznica gre torej korak dlje od energijskih nalepk za električne aparate, ki nas seznanjajo s porabo energije pri delovanju določenega aparata. Energetska izkaznica prinaša tudi pomembne informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo porabo energije v stavbi, kar ne nujno vedno ne vključuje velikih investicij. Vsekakor pa nas seznanja s tem, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti. Ta priporočila predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana.

Treba pa je poudariti, da energetska izkaznica ni obvezna za vse stavbe. Pridobiti jo bomo morali samo v primeru, če bomo stavbo (ali stanovanje) prodajali ali oddajali v nov najem (daljši od enega leta), razen če se po poteku najemne pogodbe, krajše od enega leta, sklenejo ena ali več zaporednih pogodb o oddaji v najem z istim najemnikom, katerih neprekinjeni čas trajanja bi bil daljši kot eno leto.

Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 250 m2.

Energetske izkaznice tudi ni potrebno predložiti pri prodaji nevzdrževanih, zapuščenih in dotrajanih stavb, ki se štejejo za neprimerne za uporabo ali prebivanje, zanje pa izračun energijskih kazalnikov ni mogoč. Poleg tega zakon predvideva nekaj izjem, kot so recimo stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, enostavne in nezahtevne objekte in še nekaj drugih.

Vir: www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb

V malih kurilnih napravah, razen v odprtem kaminu, je dovoljeno uporabljati:

  • naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki,  ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva,
  • briketi ali peleti iz naravnega lesa,
  • plinsko olje,
  • druge vrste tekočega goriva in
  • zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin.

V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), lesni ostanki ali briketi ali peleti iz naravnega lesa.

Neupoštevanje določb Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav šteje kot prekršek, za katerega se lahko izreče kazen z globo.

Odločba inšpektorja za okolje o prepovedi kurjenja odpadkov v malih kurilnih napravah se lahko izda v primeru:

  • da je dimnikar ugotovil, da uporabnik kuri odpadke (dokazi, npr.: poročila dimnikarja, meritve dimnikarja, uporaba odpadnega olja),
  • da je dimnikarska družba uporabnika opozorila s pisnim opozorilom in mu določila rok za odpravo pomanjkljivosti 
  • po preteku roka iz opozorila mora javna dimnikarska družba preveriti pri uporabniku ali so pomanjkljivosti odpravljene.

V primeru, da dimnikar po drugem pregledu ugotovi, da uporabnik še vedno kuri odpadke, o celotnem postopku z dokazili obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor, da zaradi kurjenja z odpadki obstoji tveganje za okolje.

Na podlagi vseh dokazil lahko inšpektor za okolje uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek pri fizični osebi – uporabniku male kurilne naprave.  Inšpektor lahko  na podlagi dokazov dimnikarja izda prepoved uporabe odpadkov kot gorivo ter odredi ponoven pregled kurilne naprave.

Vir: www.gov.si

Čiščenje kurilnih naprav se izvaja skladno z veljavno Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Povezavo do aktualnega pravilnika najdete TUKAJ

KONTAKTIRAJTE NAS